»Z rentgenom smo ugotovili, da slika ni bila zelo poškodovana. A vemo, da gre za 500 let staro umetnino in zato je razumljivo, da so bili izvedeni številni postopki.«
»Pogoji hranjenja in odnos ljudi do pomembnih umetnikov. Če taka umetnina pride v kraj, bodo ljudje ponosni, da jo imajo, morajo se naučiti živeti z njo in biti pozorni, kaj se z njo dogaja.«
»Vittore Carpaccio je avtor, ki je bil veliko preiskan, kosi, ki so v Sloveniji, si zaslužijo enak tretma kot tisti, ki so v tujini. Zdaj stopamo v to polje in se pridružujemo kolegom v tujini glede preiskav.«
»Vsako delo, ki ga dobimo v obravnavo, najprej natančno pregledamo. Pristop je vedno enak. Vsako sliko je vedno treba najprej natančno pregledati in analizirati z različnimi naravoslovnimi metodami. Pri mojstrovinah, kot je ta, uporabimo absolutno vse metode, ki so nam na voljo tako v tujini kot doma. Tako pridobimo podatke, na podlagi katerih pripravimo konservatorsko-restavratorski načrt, ki pa ga med samim delom po potrebi prilagajamo sprotnim ugotovitvam.«
»Bile so izjemno trdovratne, na predelih poškodb slikovnih plasti, in so zaradi neprimerne tehnologije popolnoma potemnele. To pomeni, da so bili na predelih svetlih tonov črni madeži. Najverjetneje niso poznali metode, s katero bi potemnele retuše in preslikave varno odstranili, zato so najeli takrat že uveljavljenega slikarja Cosroeja Dusija, ki je sliko preslikal na način, da ni izgubila Carpaccievega značaja.«